Slonokoščena obala je največja afriška proizvajalka gume z letno proizvodnjo 230.000 ton gume. Leta 2015 je mednarodna cena gume padla na 225 zahodnoafriških frankov / kg, kar je imelo večji vpliv na gumarsko industrijo države, povezana predelovalna podjetja in kmete. Slonokoščena obala je tudi peti največji proizvajalec palmovega olja na svetu z letno proizvodnjo 1,6 milijona ton palmovega olja. Palmova industrija zaposluje 2 milijona ljudi, kar predstavlja približno 10% prebivalstva države.
Kot odgovor na krizo gumarske industrije je predsednik Slonokoščene obale Ouattara v svojem novoletnem nagovoru leta 2016 izjavil, da bo vlada Slonokoščene obale leta 2016 še naprej spodbujala reformo gumarske in palmove industrije s povečanjem razmerja med dohodek do proizvodnje in znatno povečanje dohodka kmetov, Zagotovite koristi ustreznih strokovnjakov.
Naravni kavčuk Slonokoščene obale se je v zadnjih 10 letih hitro razvijal in država je zdaj postala največji afriški proizvajalec in izvoznik.
Zgodovina afriškega naravnega kavčuka je bila večinoma skoncentrirana v Zahodni Afriki, Nigeriji, Slonokoščeni obali in Liberiji, kot tipičnih afriških državah proizvajalkah gume, ki so prej predstavljale več kot 80% celotne Afrike. Vendar je v obdobju 2007–2008 proizvodnja v Afriki padla na približno 500 000 ton, nato pa se je v letih 2011/2012 stalno povečevala na približno 575 000 ton. V zadnjih 10 letih se je proizvodnja Slonokoščene obale povečala s 135.000 ton v letih 2001/2002 na 290.000 ton v letih 2012/2013, delež proizvodnje pa se je v desetih letih povečal s 31,2% na 44,5%. V nasprotju z Nigerijo se je proizvodni delež Liberije v istem obdobju zmanjšal za 42%.
Naravni kavčuk Slonokoščene obale v glavnem prihajajo iz malih kmetov. Tipičen pridelovalec gume ima navadno 2000 dreves gumi gor in dol, kar predstavlja 80% vseh gumijastih dreves. Ostalo so veliki nasadi. Z neprestano podporo vlade Slonokoščene obale za sajenje gume se je v zadnjih letih površina gume v državi postopoma povečevala na 420.000 hektarjev, od tega je bilo pobranih 180.000 hektarjev; cena gume v zadnjih 10 letih, stabilna proizvodnja gumenih dreves in stabilen dohodek, ki so ga prinesli, ter razmeroma malo naložb v poznejši fazi, tako da veliko kmetov aktivno sodeluje v tej industriji.
Letna proizvodnja gumijastih gozdov malih kmetov v Slonokoščeni obali lahko na splošno doseže 1,8 tone / ha, kar je veliko več kot drugi kmetijski proizvodi, kot je kakav, ki znaša le 660 kg / ha. Proizvodnja nasadov lahko doseže 2,2 tone / ha. Še pomembneje, guma Potem ko se gozd začne sekati, je potrebna le majhna naložba v kemična gnojila in pesticide. Čeprav dlesni v Slonokoščeni obali prizadenejo tudi pepelasto plesen in gniloba korenin, je le 3% do 5% omejen. Letni dohodek je za pridelovalce gumarjev, razen v listni sezoni marca in aprila, stabilen. Poleg tega agencija za upravljanje Slonokoščene obale APROMAC tudi prek nekaterih skladov za razvoj gume glede na 50% cene zagotavlja približno 150-225 sadik XOF / kavčuk malim kmetom za 1-2 leti, potem ko bodo gume drevesa posekana, vrniti pri XOF 10-15 / kg. Družba APROMAC je močno spodbudila lokalne kmete, da se vključijo v to panogo.
Eden od razlogov za hiter razvoj gume na Slonokoščeni obali je povezan z upravljanjem vlade. Na začetku vsakega meseca državna agencija za gumo APROMAC določi 61% cene gume CIF na Singapurski blagovni borzi. V zadnjih 10 letih se je tovrstna ureditev pokazala kot velika spodbuda za lokalne proizvajalce gume, da najdejo načine za povečanje proizvodnje.
Po kratkem upadu gume med letoma 1997 in 2001, začenši leta 2003, so mednarodne cene gume še naprej rasle. Čeprav so leta 2009 padle na približno XOF271 / kg, je nabavna cena leta 2011 dosegla XOF766 / kg in leta 2013 padla na XOF444,9 / kg. Kilogrami. V tem postopku je nabavna cena, ki jo je določil APROMAC, vedno ohranjala sinhroniziran odnos z mednarodno ceno gume, zaradi česar je dobiček proizvajalcev gume stabilen.
Drugi razlog je ta, da so tovarne gume v Slonokoščeni obali v bistvu blizu proizvodnih površin, zato običajno kupujejo neposredno od majhnih kmetov, pri čemer se izogibajo vmesnim povezavam. Vsi proizvajalci gume lahko na splošno dobijo enako ceno kot APROMAC, zlasti po letu 2009. Kot odgovor na naraščajoče proizvodne zmogljivosti tovarn gume in potrebo po konkurenci med regionalnimi tovarnami surovin nekatera gumarska podjetja kupujejo po ceni 10–10 XOF. / kg višja od gume APROMAC, da se zagotovi proizvodnja ter razširi in ustanovi podružnične tovarne na oddaljenih in nerazvitih območjih. Postaje za zbiranje lepila so široko razširjene tudi na različnih območjih za proizvodnjo gume.
Kavčunska guma iz Slonokoščene obale se v glavnem izvaža, manj kot 10% njene proizvodnje pa se porabi za proizvodnjo domačih izdelkov iz gume. Povečanje izvoza gume v zadnjih petih letih odraža povečanje proizvodnje in spremembe mednarodnih cen gume. Leta 2003 je bila izvozna vrednost le 113 milijonov ameriških dolarjev, v letu 2011 pa se je povzpela na 1,1 milijarde ameriških dolarjev. V tem obdobju je bila leta 2012 približno 960 milijonov ameriških dolarjev. Guma je postala druga največja izvozna surovina v državi, takoj za izvoz kakava. Pred indijskimi oreščki, bombažem in kavo je bila glavna izvozna destinacija Evropa, ki je predstavljala 48%; glavne države potrošnice so bile Nemčija, Španija, Francija in Italija, največji uvoznik gume s Slonokoščene obale v Afriko pa je bila Južna Afrika. Uvoz v višini 180 milijonov ameriških dolarjev v letu 2012, sledijo mu Malezija in ZDA na lestvici izvoza, oba sta približno 140 milijonov ameriških dolarjev. Čeprav Kitajska ni številčna, je le leta 2012 predstavljala 6% izvoza gume iz Slonokoščene obale, toda najhitreje rastoča država. 18-kratno povečanje v zadnjih treh letih kaže povpraševanje Kitajske po afriški gumi v zadnjih letih.
V zadnjih letih so kljub vpletenosti novih podjetij glavni delež gume s Slonokoščene obale vedno zasedle tri družbe: SAPH, SOGB in TRCI. SAPH je hčerinsko podjetje skupine SIFCA iz Slonokoščene obale. Ne samo, da ima nasade gume, ampak tudi gumo kupuje od majhnih kmetov. V letih 2012–2013 je proizvedla 120.000 ton gume, kar predstavlja 44% celotnega deleža gume na Slonokoščeni obali. Preostali dve, SOGB, ki jo obvladuje Belgija, in TRCI, ki jo obvladuje Singapur GMG, predstavljata po približno 20% deleža, nekatera druga podjetja in mala podjetja pa preostalih 15%.
Ta tri podjetja imajo tudi obrate za predelavo gume. SAPH je največje podjetje za predelavo gume, ki je leta 2012 predstavljalo približno 12% proizvodnih zmogljivosti, leta 2014 pa naj bi doseglo 124.000 ton proizvodnje, SOGB in TRCI pa 17,6% oziroma 5,9%. Poleg tega je nekaj nastajajočih podjetij s količino predelave od 21.000 ton do 41.000 ton. Največja je tovarna gume CHC iz SIAT v Belgiji, ki predstavlja približno 9,4%, in 6 tovarn gume v Slonokoščeni obali (SAPH, SOGB, CHC, EXAT, SCC in CCP) je v letu 2013 dosegla 380 000 ton in znaša do konca leta 2014 naj bi dosegel 440.000 ton.
Proizvodnja in proizvodnja gum in izdelkov iz gume na Slonokoščeni obali se v zadnjih letih ni veliko razvila. Po uradnih podatkih obstajajo le tri gumarske družbe, in sicer SITEL, CCP in ZENITH, ki imajo skupno letno povpraševanje 760 ton gume in porabijo manj kot 1% proizvodnje Slonokoščene obale. Obstajajo poročila, da so bolj konkurenčni izdelki iz gume iz Kitajske. Vplivajo na razvoj končnih izdelkov iz gume v državi.
V primerjavi z drugimi afriškimi državami ima Slonokoščena obala prednosti v gumarski industriji, vendar se sooča tudi s številnimi izzivi. Največji je nadaljnje upadanje mednarodnih cen gume v zadnjih letih. Zmanjšanje za več kot 40% v zadnjih dveh letih je vplivalo tudi na prizadevanja države za kmete. Nakupna cena je omejila zaupanje kmetov iz gume. V zadnjih letih je visoka cena gume povzročila, da je količina ponudbe presegla povpraševanje. Cena gume je padla s XOF766 / KG na vrhuncu na 265 marca 2014 (XOF 281 / februarja 2015). KG) Zaradi tega so mali pridelovalci gume v Slonokoščeni obali izgubili zanimanje za nadaljnji razvoj.
Drugič, spremembe davčne politike Slonokoščene obale vplivajo tudi na industrijo. Zaradi pomanjkanja obdavčitve je država leta 2012 uvedla 5-odstotni davek na poslovanje z gumo, ki temelji na obstoječem 25-odstotnem davku od dohodka pravnih oseb in XOF7500 na hektar, ki se obračunava na različnih nasadih. Davki, obračunani na tej osnovi. Poleg tega podjetja pri izvozu gume še vedno plačujejo davek na dodano vrednost (DDV). Čeprav lahko proizvajalci gume iz Slonokoščene obale obljubijo delno povračilo plačanega davka, lahko to povračilo zaradi težav velike vladne birokracije stane več dolarjev. leto. Visoki davki in nizke mednarodne cene gume otežujejo gumarske družbe dobiček. Leta 2014 je vlada predlagala davčne reforme, s katerimi je odpravila 5-odstotni davek na poslovanje z gumo, spodbudila gumarska podjetja, da še naprej kupujejo gumo neposredno od malih kmetov, zaščitila dohodek malih kmetov in spodbudila nadaljnji razvoj gume.
Mednarodne cene gume so počasne, proizvodnja Slonokoščene obale pa kratkoročno ne bo upadala. Očitno je, da se bo proizvodnja srednje- in dolgoročno še povečala. Glede na 6-letno obdobje nabiranja nasada in 7-8-letno obdobje nabiranja nasada gume malih kmetov se bo proizvodnja gumenih dreves, zasajenih pred najvišjo ceno gume v letu 2011, v prihodnjih letih le postopoma povečevala , proizvodnja v letu 2014 pa je dosegla 311.000 ton, kar je preseglo pričakovanja 296.000 ton. V letu 2015 naj bi proizvodnja po napovedih APROMAC-a dosegla 350.000 ton. Do leta 2020 bo proizvodnja naravnega kavčuka v državi dosegla 600.000 ton.
Kitajsko-afriški trgovinski raziskovalni center je analiziral, da se je naravni kavčuk Slonokoščene obale kot največji proizvajalec gume v Afriki v zadnjih 10 letih hitro razvijal in je zdaj postala največja proizvajalka in izvoznica naravnega kavčuka v Afriki. Trenutno se guma s Slonokoščene obale v glavnem izvaža, njena industrija proizvodnje in proizvodnje pnevmatik in izdelkov iz gume pa se v zadnjih letih ni veliko razvila, manj kot 10% proizvodnje pa porabi za domačo predelavo in proizvodnjo gume. Obstajajo poročila, da so bolj konkurenčni izdelki iz gume s Kitajske vplivali na razvoj končnih izdelkov iz gume v državi. Kitajska je hkrati država z najhitrejšo rastjo izvoza gume iz Slonokoščene obale, ki v zadnjih letih kaže na ogromno povpraševanje Kitajske po afriški gumi.
Imenik združenja gume Slonokoščene obale
Imenik trgovinske zbornice za gume iz Slonokoščene obale
